Osho – Knjiga o niču

24.00

Zenovsko razumevanje uma in zavedanja

Ko hodite, veste, da hodite? Ko ste tiho, se zavedate svoje tišine? Ali vam takrat, ko jeste, stoji ob strani nekakšna zavest, in vas opazuje, kako jeste? To zavedanje pomeni mogočno razsvetljenje.

Osho v knjigi razumljivo razkriva uganke, kot so razlika med umom in zavestjo, med meditacijo kot prakso in stanjem duha, razkriva pa tudi, kaj dejansko pomeni »zavedanje brez potrebe po izbiranju oziroma odločanju«.


Naše zavedanje je samo na funkcionalni ravni. Naučimo se početi stvari, iti v posteljo, zjutraj zgodaj vstati, iti v službo. Vsega se naučimo. Zaradi tega smo ujeti v stare vzorce in se zaradi napačnega razumevanja naših izkušenj ujamemo v začarani krog.


Nima funkcije, nima uporabnosti, ni sredstvo za dosego kakršnega koli cilja. Samo po sebi je dovolj. Predstavlja tako mogočno zadovoljstvo s seboj in vesoljem, tako poglobljeno prepuščanje, da vam ni
treba početi ničesar. To, da ste, je več kot dovolj – gre za radost zgolj bivanja, blaženost, ki jo prinaša bivanje samo. – Osho

Opis

Vstopili bomo v čudoviti svet ne-uma zenovskega mojstra. Sosan je tretji zenovski patriarh. O njem ne vemo veliko – tako je tudi prav, kajti zgodovina zapisuje samo nasilje. Ne zapisuje tišine, saj je ne more. Vsi zapisi so povezani z motnjami in vznemirjanjem. Ko nekdo postane resnično tih, izgine iz vseh zapisov. Ni več del naše norosti. Tako je tudi prav. Sosan je bil vse življenje tavajoči menih. Nikoli se ni nikjer ustalil; vedno je bil v gibanju, vedno je bil namenjen nekam. Bil je reka; ni bil ribnik – ni miroval. Nenehno je bil v gibanju. To je poslanstvo Budovih tavajočih menihov: brezdomni naj ne bi bili samo v zunanjem, ampak tudi v notranjem svetu
– kajti vsakič, ko se človek ustali nekje, se naveže na ta kraj. Naj ostane brez korenin; njegov edini dom je celotno vesolje …

0