Požgani možgani

384 strani

David Perlmutter je mednarodno priznani nevrolog in specialist za nutristiko. Za svoj inovativni pristop k zdravljenju nevroloških motenj je prejel številne nagrade; med drugim je bil s strani National Nutritional Foods leta 2006 razglašen za zdravnika leta. V zakladnico svetovne medicinske literature je prispeval mnogo temeljnih raziskav in se hkrati podpisal pod številne knjige. Med odmevnimi naslovi najdemo The Better Brain Book in Raise a Smarter Child By Kindergarten ter nenazadnje Požgane možgane, knjigo, ki je pristala na prvem mestu knjižnih uspešnic New York Timesa in bila do danes prevedena že v 26 jezikov.

Ko je nedavno izvirno izšla knjiga Požgani možgani, je tako med strokovnjaki kot laiki zelo razburila duhove. Dr. David Perlmutter je z njo dregnil v osje gnezdo, saj je širši javnosti predstavil problematično povezavo med načinom prehranjevanja in zdravjem možganov, ki jo je medicina (pre)dolgo potiskala v kot. Podkrepljeno z najnovejšimi znanstvenimi dognanji Perlmutter pojasnjuje, da degenerativne bolezni možganov niso nujno zapisane v naših genih, ampak da lahko krivca zanje pogosto najdemo kar v naši prehrani. Požgani možgani niso le še ena v vrsti knjig o dieti ali zdravstveni preventivi, temveč gre za knjigo, ki v osnovi spreminja pravila igre in smiselno nadaljuje zgodbo Paleorecepta (Robb Wolf) in Mastne laži (Robert H. Lustig). Z nasveti v Požganih možganih bodo vaši možgani ostali zdravi, čili in bistroumni, tveganje za razvoj bolezni, ki bi iz vas naredila mentalnega invalida in skrb za vas prevalila na vaše bližnje, pa se bo občutno zmanjšala. Bi radi tudi na stara leta ohranili zdrave možgane in zadržali prvovrstne intelektualne sposobnosti? Potem začnite brati to knjigo.

Kaj je homocistein?

Homocistein je aminokislina, ki jo proizvaja telo, in v povišanih vrednostih nakazuje mnoge nezdravosti, med njimi tudi aterosklerozo (oženje in otrdevanje arterij), srčno bolezen, kap in demenco; pogosto ga je mogoče znižati s specifičnimi vitamini skupine B.

Trditev iz knjige Požgani možgani: ob vsakem odvečnem kilogramu telesne teže se možgani zmanjšajo.

Izmerite se! Ženske, ki imate večji obseg trebuha od 88 cm in moški, ki imate večji obseg od 102 cm, imate težave! Obseg trebuha je v direktni povezavi s psihičnim zdravjem človeka!

KDOR IMA VEČ KOROG PASU, IMA MANJ V GLAVI

Skoraj ni človeka, ki se ne bi zavedal, da ni dobro, če moraš tovoriti dodatno telesno težo. A če potrebujete morda še en dodaten razlog, zakaj se splača shujšati*, boste svojo rit morda zmigali iz strahu pred tem, da se vam zmeša.

Lahko da tarnamo zaradi orjaških stegen in plahutajočih nadlahti, mišelink, celulita in mogočne zadnje plati, a najhujša je tista maščoba, ki je niti ne vidimo niti ne čutimo ali tipamo. V skrajnih primerih jo je mogoče zaznati v »pivskih vampih« in čezpasnih »šlaufih«, ki so zunanji znaki tega, da se našim organom v podpalubju godi kot »bubregu v loju«. (Prav zaradi tega uporabljam merilo zdravosti obseg pasu, saj ta, če je velik, napoveduje prihodnje zdravstvene težave; večji ko je obseg, večje je tudi tveganje, da bo človek zbolel in umrl.)

…Število telesnih bolezni, ki jih zdaj povezujemo z drobovno tolščo**, je velikansko, od očitnih, kot na primer debelost in presnovni sindrom, pa do manj očitnih – raka, avtoimunih in možganskih obolenj.

… Čezmerna telesna tolšča ne le da povečuje inzulinsko rezistenco, temveč neposredno povečuje produkcijo vnetnih kemikalij, ki neposredno povzročajo degeneracijo možganov.

…V neki študiji, objavljena je bila leta 2005, so pri več kot 100 obravnavancih primerjali razmerje med obsegom pasu in obsegom okrog kolkov s strukturnimi spremembami v njihovih možganih. Študija si je pogledala tudi spremembe v možganih glede na krvni sladkor in inzulinsko raven na tešče. Skratka, avtorji so želeli ugotoviti, ali obstaja kakšno razmerje med možgansko zgradbo in  velikostjo »vampa«. In izsledki so neverjetni. Izkazalo se je, da je možganski spominski center, hipokampus, toliko manjši, koliko večje je razmerje med obsegom okrog pasu ali čez kolke (se pravi kolikor je večji vamp). Hipokampus ima ključno vlogo, kar se tiče spomina, kako bo funkcioniral, pa je absolutno odvisno od njegove velikosti. Kakor kopni hipokampus, tako kopnijo tudi spomini. Še bolj frapantno pa je, da so raziskovalci odkrili premosorazmerno povezavo tudi med obsegom trebuha in rizikom za manjše možganskih kapi, glede katerih je prav tako znano, da imajo zvezo s pešajočo možgansko funkcijo. Avtorji so zatrdili: »Ti rezultati so skladni z vse bolj množičnim dokaznim gradivom, ki povezuje predebelost, bolezni ožilja in vnetje s kognitivnim zatonom in demenco.« Sledile so še nove študije, ki so potrdile ta izsledek: ob vsakem odvečnem kilogramu telesne teže se možgani zmanjšajo.